Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu za računalnikom

Vsak delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje delavcev pri delu ter v ta namen izvajati ustrezne ukrepe. Eden temeljnih ukrepov je ocenjevanje tveganj, ki izhajajo iz nevarnosti delovnega procesa delodajalca.

1. Kaj so splošne ugotovitve Inšpektorata za delo glede stanja zagotavljanja zdravja pri delu v Sloveniji?

Inšpektorji ugotavljajo, da obseg opravljenih zdravstvenih pregledov pogosto ne ustreza tveganjem za varnost in zdravje pri delu na delovnem mestu ali v delovnem okolju.

1. Zdravstveni pregledi so večinoma splošni in se nanašajo na osnovno biometrijo, osnovne laboratorijske preiskave krvi in urina, radiografijo prsnih organov, spirometrijo ter na osnovne vidne in slušne funkcije.
2. Zelo redko pa se izvajajo zdravstveni pregledi v zvezi s posebnimi zdravstvenimi zahtevami – ker jih delodajalec v izjavi o varnosti z oceno tveganja praviloma ne določi ali pa so v internem aktu delodajalca določene takšne zdravstvene zahteve, ki jih ni mogoče uvrstiti med posebne. Delodajalci delavcem pogosto ne zagotovijo zdravstvenih pregledov, če gre za zaposlitev za krajše obdobje, podobne pa so ugotovitve tudi v primeru dela študentov in dijakov, ki opravljajo delo na podlagi napotnic.
3. Delodajalci zdravstvenih pregledov ne izvajajo v rokih, opredeljenih v internih aktih – pogosto so prekoračeni celo za več mesecev.
4. Poleg zdravstvenega pregleda mora delodajalec sprejeti ukrepe za zagotovitev prve pomoči delavcem in drugim navzočim osebam ter ukrepe za sodelovanje s službo nujne medicinske pomoči. Pooblaščeni izvajalec usposabljanj je le Rdeči križ Slovenije, ki pa ne nudi dovolj terminov za usposabljanja za delodajalce z manjšim številom zaposlenih; usposabljanja so tudi premalo individualizirana. Tako izvedena usposabljanja ne morejo zadostiti zahtevam Zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki določa, da mora biti usposabljanje delavcev glede ukrepov prve pomoči prilagojeno dejavnikom tveganja, ki izhajajo iz konkretnega delovnega procesa, ugotavljajo na Inšpektoratu (vir).

2. Kaj pa konkretno v primeru varstva pri delu z računalnikom?

V skladu s 17. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) mora delodajalec pisno oceniti tveganja, katerim so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni pri delu, po predpisanem postopku, ki obsega zlasti:

» identifikacijo oziroma odkrivanje nevarnosti,

» ugotovitev, kdo od delavcev bi bil lahko izpostavljen identificiranim nevarnostim,

» oceno tveganja, v kateri sta upoštevana verjetnost nastanka nezgod pri delu, poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom in resnost njihovih posledic,

» odločitev o tem, ali je tveganje sprejemljivo, » odločitev o uvedbi ukrepov za zmanjšanje nesprejemljivega tveganja.

Konkretneje delo z računalnikom odreja Pravilnik o varnosti in zdravju s slikovnim zaslonom (Uradni list RS št. 30/00 in št. 73/05), ki pravi, da mora delodajalec izdelati in sprejeti IZJAVO O VARNOSTI.

a) Izjava o varnosti vključuje:

1. oceno tveganja, s katero mora delodajalec določiti skladnost delovnih mest z zahtevami pravilnika,
2. načrt usposabljanja delavcev za varno in zdravju neškodljivo delo z računalnikom,
3. načrt seznanitve delavcev z zahtevami, ukrepi in drugimi informacijami za varnost in zdravje pri delu z računalnikom,
4. načrt posvetovanja z delavci in njihovimi predstavniki glede ukrepov,
5. zagotavitev zdravstvenih pregledov oči in vida delavcev pri pooblaščenem zdravniku pred začetkom dela na delovnem mestu z računalnikom, v časovnih intervalih, ki jih določi pooblaščeni zdravnik, na zahtevo delavca, če ta zazna težave, ki bi bile lahko posledica dela z računalnikom. V to sekcijo spada tudi možnost specialističnega pregleda oči in vida, če pooblaščeni zdravnik ugotovi, da je potreben in zagotovitev posebnih korekcijskih pripomočkov, če se ugotovi, da z uporabo običajnih korekcijskih pripomočkov ni moč odpraviti težav z očmi in vidom.

b) Kaj to pomeni za delavce?

Če menite, da so vase težave z očmi povezane z delom z računalnikom, vam mora delodajalec omogočiti pregled oči.

Seveda pa ste kot državljani Slovenije, ravno tako upravičeni do delne subvencije za nakup korekcijskih očal. Več si preberite tukaj.

c) Nasvet za delodajalce

Kako določiiti raven tveganja, tukaj.

Ste že seznanjeni z možnostjo uporabe spletne aplikacije namenjene ocenjevanju tveganja v posameznih gospodarskih dejavnostih? Aplikacja je brezplačna, enostavna za uporabo ter namenjena predvsem mikro in malim podjetjem. Več o aplikaciji OiRA, tukaj.

d) Primer dobre prakse: V Estoniji morajo delodajalci omogočiti povrnitev stroškov za korekcijska očala v kolikor se je zaposlenemu vid poslabšal tekom dela in delo za računalnikom vključuje več kot 50% celotnega dela.

3. Ne pozabite upoštevati sledečih tehničnih navodil:

                a) Zaslon

• Oddaljenost zaslona od oči delavca ne sme biti manjša od 500 mm vendar ne tolikšna, da bi delavcu povzročala težave pri branju podatkov z zaslona oz. mu povzročala druge težave.
• Slika na zaslonu ne sme utripati. Osveževalna frekvenca zaslona s katodno cevjo mora biti najmanj 70 Hz.
• Znaki na zaslonu morajo biti dovolj veliki, ostri, nepopačeni in razločno oblikovani. Znaki, presledki med znaki in med vrsticami morajo biti dovolj veliki, da jih je mogoče ločiti brez napora, pa tudi dovolj majhni, da je besedilo pregledno.
• Svetlost in kontrast na zaslonu morata biti enostavno nastavljiva, tako da ju delavec brez težav prilagaja razmeram v delovnem okolju. Razmerje svetlosti med znaki in ozadjem mora biti najmanj 1:4.
• Zaslon mora biti lahko gibljiv, tako da lahko delavec njegovo smer in naklon prilagodi v skladu z ergonomskimi zahtevami dela.
• Zagotovljena mora biti možnost prilagoditve višine zaslona višini oči delavca tako, da je zgornja vrstica na zaslonu približno 5 cm pod višino oči.
• Na zaslonu ne sme biti odsevov, ki bi zmanjševali in motili čitljivost znakov.
• Zaslon mora biti zaradi dobre čitljivosti vedno očiščen.
  
  
        b) Tipkovnica
   
• Srednja višina tipkovnice ne sme presegati 30 mm, njena nagnjenost pa mora ustrezati ergonomskim zahtevam. Tipkovnica mora biti prosto gibljiva po delovni površini, da omogoča delavcu naravno držo telesa in rok.
• Možnost premikanja in prilagajanja tipkovnice ne sme biti omejena s sredstvi priključitve ali z dolžino kabla.
• Na delovni mizi ali delovni površini mora biti pred tipkami najmanj 100 mm proste površine za oporo rok delavca.
• Površina tipkovnice, ki naj bo svetle barve, mora biti brez leska.
• Razmestitev tipk na tipkovnici in značilnosti tipk morajo ustrezati ergonomskim zahtevam.
• Tipke in simboli na tipkah morajo biti jasno označeni in morajo zagotavljati lahko razpoznavnost in čitljivost.
  
  
       c) Delovna miza ali delovna površina
   
• Delovna miza ali delovna površina ne sme imeti leska in mora biti iz snovi, ki na dotik ni hladna. Uporabiti je potrebno ustrezne materiale (npr. les).
• Površina mize ali delovne površine mora biti najmanj 800 mm x 1200 mm in zadostna za delo, tako da omogoča primerno razmestitev zaslona, tipkovnice, pisnih podlag in ostale opreme in dovolj prostora za premikanje miške.
• Pod mizo mora biti prostega prostora najmanj 600 mm x 580 mm x 620 mm (globina x širina x višina).
• Delovna miza ali delovna površina mora biti stabilna in mora biti, če je le mogoče, po višini nastavljiva ali pa mora biti višina med 720 in 750 mm.
• Držalo za predloge mora biti stabilno, nastavljivo, imeti mora ravnilo za označevanje vrstic in mora biti izvedeno in postavljeno tako, da ne povzroča delavcu dodatnih obremenitev oči, vratu in/ali glave.
  
        d) Delovni stol
   
• Delovni stol mora biti stabilen in delavcu omogočati udoben položaj ter neovirano premikanje.
• Delovni stol mora imeti nastavljivo višino sedežne površine in premično podvozje.
• Ledvena opora za hrbet mora biti nastavljiva po naklonu in višini in naj omogoča elastično podajanje naslonjala pri spreminjanju naklona hrbta.
• Opora za noge mora biti zagotovljena vsakemu delavcu, ki to želi. Biti mora dolga najmanj 450 mm in široka 350 mm, dovolj visoka, stabilna, nedrseča in mora delavcu omogočati udoben položaj in naklon nog.
  
  
        e) Osvetljenost
   
•  Naravna in/ali umetna osvetljenost prostora mora biti, če je le mogoče, 400 lx ± 100 lx in mora zagotavljati zadovoljive svetlobne razmere, upoštevajoč vrsto dela in zmogljivost delavčevega vida. Če je le mogoče, razmerje svetlosti med zaslonom in okoljem v neposrednem vidnem polju ne sme presegati 1:3, v ožjem vidnem polju 1:10 in v širšem vidnem polju 1:20.
• Moteče bleščanje in odseve zaslona je potrebno preprečiti z ustrezno postavitvijo delovnega mesta glede na razmestitev in tehnične karakteristike virov osvetlitve.

f) Bleščanje in odsevi

• Delovno mesto mora biti oblikovano tako, da viri svetlobe, kot so okna, svetilke ali druge svetlobne odprtine ali svetle površine ne povzročajo neposrednega bleščanja ali motečega zrcaljenja na zaslonu.
• Okna morajo imeti ustrezna senčila za preprečevanje vpada sončne svetlobe na delovno mesto ali v prostor tako, da ni moteno delo.
• Zaslon, če je le mogoče, ne sme biti obrnjen proti oknu ali od okna, sicer so potrebni posebni ukrepi proti bleščanju in zrcaljenju. Nizi stropnih svetilk morajo biti vzporedni s smerjo delavca na delovnem mestu, zaslon pa mora biti nameščen in nagnjen tako, da ni zrcaljenja svetilk na zaslonu. Svetilke v prostoru morajo imeti takšne svetlobno tehnične karakteristike, da ne povzročajo zrcaljenja na zaslonu.

g) Hrup

• Hrup opreme in drugih virov zvoka v prostoru ne sme motiti dela in mora izpolnjevati zahteve pravilnika o varnostnih in zdravstvenih zahtevah pred nevarnostjo hrupa pri delu.

h) Toplotne razmere

• Toplotne razmere morajo ustrezati zahtevam za toplotno udobje za fizično lahko delo.

i) Sevanje

• Vsa elektromagnetna sevanja, z izjemo vidnega sevanja, morajo biti za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v skladu s predpisi in zmanjšana do najmanjše možne mere.

              j) Programska oprema: delodajalec mora pri oblikovanju, izbiri, naročanju in spreminjanju programske opreme in pri oblikovanju delovnih nalog na delovnem mestu, kjer se uporablja zaslon, upoštevati naslednja načela.

• Programska oprema mora ustrezati namenu delovnih nalog.
• Programska oprema mora biti enostavna za uporabo in prilagojena ravni delavčevega znanja in izkušenj. Preverjanje količine in kakovosti opravljenega dela ni dovoljeno brez vedenja delavca.
• Sistem mora delavcu dajati povratne informacije o izvajanju delovnih nalog.
• Oblika in hitrost podajanja informacij sistema morata biti prilagojena delavcu.
• Programska oprema mora izpolnjevati ergonomske zahteve, posebej še pri delu z obdelavo podatkov.
• Programska oprema mora zagotavljati, če je le mogoče, na zaslonu temne znake na svetlem ozadju. Pri barvnem zaslonu morajo biti barve, posebej še ozadja, čim manj izrazite, kolikor je to glede na zahteve dela mogoče (vir) .