Kako se bo z gospodarskimi posledicami COVID-19 soočila Nova Zelandija?
Tudi na Novi Zelandiji je bilo zaradi COVID-19 odpuščenih na tisoče delavcev. Eden izmed glavnih in bolj celostnih predlogov za okrepitev gospodarstva in turizma je "štiridnevni delovni teden in bolj fleksibilni delovni pogoji," ki jih je predlagala novozelandska premierka Jacinda Ardern (vir).
Pozitivne posledice fleksibilnejših pogojev dela so povezane predvsem z tako imenovanim "home office" ali delom od doma. Do sedaj dodobra preizkušena praksa med večino delavcev se povezuje s pozitivnimi učinki uravnoteženosti med službo in zasebnim življenjem.
Eden izmed pozitivnih učinkov dela od doma je npr. odsotnostjo vožnje na delo: čistejši zrak zaradi zmanjšanega prometa in večja produktivnost na delovnem mestu, ki se je predhodno izgubila zaradi potovanja v službo.
Pri obravnavanju predlogov za blaženje negativnih gospodarskih posledic COVID-19, premierka ni pozabila na temo duševnega zdravja, kjer je poudarila predvsem možnost kvalitetnega preživljanja prostega časa (povezanega tudi z možnostjo koriščenja domačega turizma). Kote eno izmed potencialnih sprememb na to temo je predlagala več državnih praznikov.
PRIMER PODJETJA: Kot primer dobre prakse je bilo vzpostavljeno novozelandsko podjetje Perpetual Guardian, z več kot 200 ljudi. Od kar so od leta 2018 uvedli štiridnevni delovni teden je podjetje zabeležilo številne pozitivne učinke tako na poslovnem področju kakor tudi pri delu svojih zaposlenih.
Rezultati so bili zelo preprosti: zaposleni so zaradi skrajšanega delovnega časa uspešnejše vodili ravnotežje med delom in zasebnim življenjem, kar je na dolgi rok pomenilo večjo produktivnost med zaposlenimi.
Kako pa se bo okrepitev ekonomije zagotovila v Sloveniji?
Trenutna situacija:
"Do konca aprila je bilo prijavljenih 14.419 več brezposelnih kot v enakem obdobju lani."
"Državno pomoč je prejelo 1,3 milijona prebivalcev."
VLADA SPREJELA NOVI PAKET UKREPOV
Vlada je 19.5.2020 obravnavala tretji paket ukrepov za omilitev posledic epidemije. Zaključena obravnava predloga Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije bolezni COVID-19 za državljane in gospodarstvo (#PKP3) vsebuje začasne ukrepe na področju dela, javnih financ, gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, štipendij, subvencij študentske prehrane, visokega šolstva, infrastrukture ter javnega naročanja. Financiranje ukrepov se bo v veliki meri financiralo s solidarnostnim instrumentom Evropske komisije SURE, ki bo zagotovil 100 milijard evrov posojil za vse članice EU.
PKP3 vključuje dve pomembni tematiki:
1. Subvencioniranje delovnega časa nadomešča ukrep subvencioniranja čakanja na delo
Z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije in preprečitvijo odpuščanja delavcev iz poslovnih razlogov se ureja možnost odreditve dela s skrajšanim delovnim časom tistih delavcev, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas.
Država bo v tem primeru delodajalcem omogočala koriščenje subvencij za tiste delodajalce, ki najmanj 10 odstotkom zaposlenih ne more zagotoviti 90 odstotkov dela, torej 36 ur na teden. Delodajalec lahko ukrep uporabi vsak mesec od 1. junija do najdlje 31. decembra 2020.
2. Ukrepi v pomoč turizmu in gospodarstvu
Na področju turizma in gostinstva se vzpostavljata dva ključna ukrepa.
Prvi ukrep je nadomestilo za čakanje na delo za podjetja v turizmu in gostinstvu, ki jim bodo prihodki po njihovi oceni padli za več kot 10 odstotkov glede na 2019. Delodajalci morajo delavce napotiti na čakanje do 30. junija, delavec pa se lahko v tem času vrne na delo za do 7 dni.
Drugi ukrep je dodelitev vrednostnih bonov vsem državljanom Slovenije, ki jih prejmejo osebe, starejše od 18 let, v vrednosti 200 evrov, mlajši pa v višini 50 evrov. Bone se bo lahko uporabilo do 31. decembra 2020 za nastanitve z zajtrkom, ki jih nudijo hoteli, počitniški domovi, kampi, turistične kmetije in vsi ostali podobni nastanitveni obrati za kratkotrajno bivanje. Bodo v elektronski obliki, ob unovčenju pa bo oseba morala navesti davčno številko. FURS bo v 8 dneh ponudniku storitve povrnil znesek (vir).
Pozabljeni obrti se sprašujejo: “Kaj pa mi?”
TRIJE VELIKI NEREŠENI SKLOPI EKONOMSKE POMOČI:
1. Avtobusnih prevozniki, izvajalci gostinskih storitev, vključno s cateringom in slaščičarstvom, turistični vodniki, organizatorji dogodkov, postavljavci šotorov, fotografi, kozmetiki, šivilje in čevljarji, pralnice niso bili predmet posebnih olajšav v PKP3. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je apeliral na vlado, da morajo ukrepi čakanja na delo veljati za vse prizadete panoge, ne le za turizem in gostinstvo.
2. PKP3 ne rešuje problema najemnin, ki jih morajo mali obrtniki in podjetniki plačati tudi za čas, ko jim je bilo onemogočeno opravljanje dejavnosti.
3. PKP3 ne vključuje predloga gostincev, da bi se lahko turistični boni uveljavljali tudi za gostinsko ponudbo (vir).
vprašanje ostaja: Ali je vlada naredila dovolj za pomoč svojim državljanom in malim podjetjem? Bi morala poleg naštetih "lukenj" ekonomske pomoči upoštevati tudi možnost 4 dnevnega tedenskega delavnika?
